- brezčutnost
- бесчувствие, нечувствительность, бесчувственность
Словенско-русский словарь. 2 - издание. - Любляна. Государственное издательство Словении . Янко Котник. 1972.
brezčutnost
Смотреть что такое "brezčutnost" в других словарях:
brezčútnost — i ž (ū) lastnost brezčutnega človeka: neusmiljena brezčutnost ljudi / polastila se ga je brezčutnost; brezčutnost do sreče ali nesreče / histerična brezčutnost kože … Slovar slovenskega knjižnega jezika
apatíja — e ž (ȋ) stanje apatičnega človeka; brezčutnost, topost: pasti v apatijo; prebudil se je iz globoke, popolne apatije; apatija do življenja / politična apatija … Slovar slovenskega knjižnega jezika
blaznênje — a s (é) glagolnik od blazneti: njegova popolna brezčutnost se je mahoma sprevrgla v blaznenje / odnesli so truplo ob joku in blaznenju žensk … Slovar slovenskega knjižnega jezika
brezvóljnost — i ž (ọ) knjiž. stanje brez volje, hotenja: zaradi utrujenosti se je pogreznil v brezčutnost in brezvoljnost ♦ psiht. bolezensko pomanjkanje volje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
léd — ú tudi a m (ẹ̑) 1. voda v trdnem stanju: led se dela, taja; dati v kozarec košček ledu; njena zadržanost se je tajala kakor led na soncu; noge imam kot led zelo hladne; ta človek je hladen kot led; roka je mrzla kot led / ledeniški led; umetni… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ledénost — i ž (ẹ̑) knjiž., ekspr. brezčutnost, velika hladnost: ledenost v njegovih besedah … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mrtvíca — e ž (í) 1. knjiž. duševna otopelost, nedejavnost, mrtvilo: ljudje so se vdajali mrtvici; zbuditi koga iz mrtvice // neobčutljivost, brezčutnost: mrtvica roke / premrlo telo in ude je prevzela mrtvica // med. bolezenska zaspanost: bil je v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mrtvíčnost — i ž (ȋ) 1. knjiž. duševna otopelost, ravnodušnost, nedejavnost: dvigniti se iz zagrenjene mrtvičnosti; mrtvičnost družbe 2. med. neobčutljivost, brezčutnost: zastrupitev je poleg mrtvičnosti povzročila še bljuvanje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pólprodúkt — a [u̯p] m (ọ̑ ȗ) polizdelek: izvažati polprodukte / publ. odklanjati površnost, brezčutnost in druge polprodukte civilizacije slabe, negativne značilnosti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
